|
| Moje punce 8 – Ankica |
 "Malo obmorsko mesto v Dalmaciji, tu sem na služenju vojaškega roka, nekaj dni po zaprisegi. Dobim dovolilnico za izhod v mesto, v rokah imam vojaško torbo z nekaj malenkosti in že sem na drugi strani žice, v civilstvu. Še enkrat v denarnici poiščem listek in na njem napisan naslov šivilje za oženje vojaških hlač. Najdem ulico, štejem zgradbe ob cesti in zagledam iskano številko. Stopim na malo stopnišče pred hišo in pozvonim. Nič, potem neki koraki in odprejo se vrata
»Dober dan, ali še ožite hlače za vojsko?«
»Pa od kod ti ravno sedaj, na plac moram, vse mi bodo pobrali, ajde daj sem, kje imaš hlače?«
»Na sebi, slečem jih in potem zožene oblečem nazaj. Zavračajo na prijavnici, če dobijo koga s hlačami v vrečki«.
Stopim v hišo, grem za šiviljo v dnevno sobo kjer ima šivalni stroj in likalno desko. Trese z roko, daj, daj mi no že enkrat te hlače. Preden jih slečem mi še enkrat na grobo pomeri širino in dolžino po nogi. Sedim tako v srajci in širokih platnenih vojaških smb gatah na ponujenem stolu, bluzo in torbo sem že odložil v hodniku pri obešalniku. Nekaj vbodov z iglo in z dolgo nitjo in že je zaentlan novi šiv, nato še enako na drugi hlačnici. Drrrrrrrr po eni in še po drugi strani, gotovo.
»Daj poskusi, če so ti dobro.«
Nataknem jih nase, kot ulite so, to bodo fantje pogledali. Pokimam z glavo in se ji nasmehnem. Potem jih dam zopet dol, vzame jih in odreže stare šive po vsej dolžini, da še enkrat v stroj in prešije robove da ne bi šle preveč niti ven.
»Ankice, moram hitro na plac. Daj razpeglaj šive na hlačah za tega gospodiča. Daj pohiti, adijo«.
Šivilja oddivja iz dnevne sobe, pograbi še nekaj stvari in si jih zmeče v cekar in že se zapro vhodna vrata ter slišijo hitri koraki vse nižje po cesti. Sedim še vedno v gatah, ko zaslišim rahle korake po stopnicah navzdol proti dnevni sobi.
»Dober dan, mladi gospodič, jaz sem Ankica«.
Ponudi mi roko, se mi nasmehne s polnimi usti snežno belih zob, črnih dolgih razpuščenih las, temnopolta, črnookica, približno moje velikosti. Postane mi tako nerodno v tistih norih gatah, da ji ne odgovorim svojega imena, ko se mi predstavi. Ko bi bil vsaj drugače napravljen, je bela cesta. Vzame moje hlače s šivalnega stroja in vklopi likalnik. Obrne se proti meni, še vedno nasmejana od ušesa do ušesa, me gleda. Jutranja halja ji pokriva samo malo beder, od roba halje navzdol pa so dolge ravne noge, da samo gledaš. Pas okrog bokov je sicer zavezan, a tako na dolgo, da se spredaj robovi halje komaj stikajo in se pri vsakem gibu nekaj kože od spodaj ven posveti. Opazim, da je spodaj čisto brez, halja je vsa tkanina na njej. Sedaj se mi moj mačor postavi pokonci in tiste široke gate so kot indijanski vigvam na njemu. Smeh ji uide, ko zagleda kaj se dogaja z mano.
»Ojla, nekomu pa hormončki poskakujejo.«
»Ja, ta vaša prekratka jutranja halja je kriva«.
»Prej bo tisto kar je pod njo, če se zelo ne motim«.
Namesti narobe obrnjene hlače preko likalne deske in vključi paro ter natančno potegne po šivu gor in dol, najprej eno, potem pa še drugo hlačnico. Vmes se obrača k meni, se mi nagajivo in zapeljivo nasmiha s kotički napol zaprtih očes in mi na koncu popravlja še hlačne robove. Ena hlačnica ji zdrkne na drugo stran likalne deske, stegne se čez, da jo potegne nazaj na desko, pri tem ji haljica zdrsne na ritko in proti meni se posveti rožnata špranjica. Uh, uh, uh. Hlače, z robovi ravnimi in ostrimi kot britev od pasu do spodnjega roba, obesi čez naslonjalo drugega stola, da se ohladijo in posušijo, reče. Odloži likalnik na likalno desko in potegne vtikač iz stene.
Z lahnim pozibavanjem v bokih stopi proti meni in se mi počez usede na kolena. Objame me okrog vratu in mi nastavi našobljene mesnate ustnice. Eno roko ji podstavim pod hrbet in primem za bok, drugo pa ji nežno nastavim na bradico ter se prisesam na ponujen bombonček. Jezika se prepletata in lovita po ustih, ustnice se močno grabijo in sesajo po vsem obsegu. Potem jo z jezikom ližem po obrazu za ušesi in ušesnih mešičkih ter navzdol po lepem, dolgem vratu do dojk, ki se kar same izvalijo iz halje, saj je pas med tem že razvezan. Eno obdelujem z jezikom, drugo pa gnetem s prosto roko in valjam kot robida črno bradavičko med prsti. Ankica z rahlimi aahhhi z nazaj preko moje roke vrženo glavo in zaprtimi očmi sprejema moj osvajalni manever. Ker nama na stolu ni več prijetno, me potegne za roko in me vodi na velik kavč v dnevni sobi. Vržem tiste nore gate s sebe, srajco in majico pa mi Ankica potegne čez glavo. Kratka haljica že po poti pade z nje. Z enim gibom podre naslonjalo kavča, da se naredi velika mehka postelja. Vrževa se nanjo. Mehka topla gladka koža se me dotika po vsem telesu in povzroča v meni napetost pred vulkanskim izbruhom. Sedaj vzame v roke mojega korenjaka in ga gladi po glavici z drugo roko pa nežno stiska spodaj po mošnjičku in gnete jajčki. Ko zaključi ogled, sledi ustna terapija. V tem trenutku moj korenjak menja barvo z rdeče na vijolično. Globoko ga požira in sesa ter gnete z jezikom okrog njega da se mi dela tema od užitka. Obrnem jo tako, da dosežem njeno mokro spolzko kosmatinko, drsim ji s prsti po špranjici od vrha do vhoda v raj in zopet nazaj, se pomudim pri ščegetavčku in krožim s prsti okrog njega in ga povaljam med prsti da sunkovito pomika ritko proti mojim prstom. Dvignem ji eno nogo preko mojih prsi in si kosmatinko nastavim na moj jezik, ki zamenja prste. Pijem okusne sokove iz potopljene špranjice in hitro premikam jezik sem in tja, ko se z njim lotim ščegetavčka, neha obdelovati mojega korenjaka in na ves glas vzdihuje ter pritiska kosmatinko k meni. Namestim jo na vse štiri in ji ga porinem v razbeljeno spolzko odprtino, po nekaj sunkih začuti glavica konec nekje globoko v njenem drobovju in mi hkrati njene mišice močno stisnejo stene okrog njegovega korena. Lepo mi prihaja nasproti in moja bedra tleskajo ob njeni ritnici. Eno nogo ji malo privzdignem ter stegnem nazaj mimo mojega boka in jo močno držim, da ji pridem bolj od spodaj in še bližje in močneje. Še glasneje vzdihuje in vzklika vmes vsesortne packarije, kar ji pade na misel, to me samo še bolj razvnema. Stopnjujeva ritem in kmalu začutim njeno hlastanje za zrakom in sunkovito krčenje kosmatinkine notranjosti. Potegnem ga ven in se uležem na hrbet, ona pa mi ga vzame v roko in ga spravi do konca, da ji topla smetana napolni usta v nekaj močnih zaporednih curkih.
Ravno ko si zapnem hlače, slišiva bližajoče korake po pločniku in nato odpiranje vhodnih vrat. Šivilja je nazaj s placa. Ankica med tem že skoči v jutranjo haljico in z enim gibom zloži kavč. Usedeva se in se pogovarjava.
»Nisi mi še povedal kdo in od kod si.«
»Se opravičujem, ampak me dogodki danes prehitevajo in sem vrstni red po bontonu malo pomešal. Ime mi je Jani, sem pa iz Slovenije, točneje s Štajerske«.
Ankica se nasmeje moji domislici, gospa šivilja pa malo čudno gleda kaj še delam tam po tolikem času. Vstanem in vljudno vprašam gospo če bi lahko šel z Ankico kdaj v kino. Odmahne z roko, češ, kaj mene sprašuješ, saj je polnoletna, pa mi potem pokima. Dogovoriva se za soboto popoldne, da jo pridem iskat.
V soboto sem na srečo dobil izhod in ob dogovorjeni uri potrkam. Ankica je pripravljena in takoj greva proti mestu. Med potjo ji razložim svoj plan in ona ga z navdušenjem sprejme. Kmalu sva pred večjim stanovanjskim blokom in že odpiram vhodna vrata stanovanja v drugem nadstropju. Tu sicer stanuje moja sestrična z možem, a ker sta sedaj oba v drugem mestu za določen čas zaradi potreb njegove službe, mi za ta čas pusti ključe. Kako vse kdaj pride prav.
Oba si neznansko želiva eden drugega, zato ne izgubljava časa. Primem jo za roko in odpeljem v spalnico. Vsak na eni strani primeva pregrinjalo, ga malo zloživa in odložim ga na komodo. Oblačila letijo z naju in v trenutku sva oba gola. Moj korenjak stoji kot kol in Ankicina mucka je že zelo vlažna ob pogledu nanj. Položim jo na posteljo in moj jezik potuje po njenih občutljivih točkah od vrha navzdol, ušesa, vrat, zizki, popek, kožušček, ščegetavček, špranjica, luknjica, notranja stran beder do kolen in potem nazaj gor do ščegetavčka. Ližem in grizljam, roke so nekaj časa na bradavičkah, potem gresta pod njene ritnice in jih privzdigneta višje. Njeno telo se vedno bolj sloči in mucka je skoraj poplavljena. Obrnem se tako da ji ponudim mojega korenjaka pred usta. Zagrabi ga z obema rokama in ga masira ter oblizuje po glavici, nato vsega požre do korena in ga obdeluje z jezikom in ustnicami. V tem ji silovito pride, roke zarije v moje lase in pritiska glavo na svojo kosmatinko, hlasta za zrakom, vmes pa vzdihuje in hoče povedati nekaj nerazumljivega. Ko pride k sebi, oblizne mojega korenjaka in mu nadene pripravljeno gumico ter se usede nanj. Prične se dvigati in spuščati ter me čara s pogledom v moje oči. Sledim njenim gibom in ji v ritmu prihajam nasproti, ko se ona za kratek čas ustavi in počiva na vrhu mojega korenjaka, ga ji jaz poganjam od spodaj do konca, ona pa rahlo vrti boke in povečuje najine užitke. Nato drsa naprej in nazaj na popolnoma zaritem tiču in naslonjenim na dno njene pohotnice, hoče mi ga vreči s tečajev. Ritem postaja vse hitrejši in sunki vse močnejši. Glavo vrže nazaj in se vsa usloči, mojega korenjaka pa stisne tisoč pulzirajočih mišic v njeni kosmatinki. Tudi jaz spustim neandertalski krik in zadržim zadnji sunek nekje globoko v njenem drobovju. Tako ostaneva nekaj trenutkov, nato se prevrževa eden poleg drugega in moj počasi zleze iz rajskega objema.
»Joj, kako težko čakam tega tvojega tiča. Da me nisi peljal sem, znorela bi. Fant je šel na ladjo, da zasluži za hišo. Zdaj sem sama, tako zelo sama in ta moja pička je lačna, da ne moreš verjet. Ostala mu bom zvesta, kot sva se zmenila, a ti me moraš jebat, da se ne bom skurvala do kraja zaradi te moje vedno srbeče pičke. Saj me menda lahko razumeš?«
Tako se sedaj redno dobivava v tem stanovanju in tolažim njeno pičko, kar paše tudi meni in mi krajša to vojaško življenje. Veliko delam učil za kabinet, zato padajo tudi izredni izhodi. Ko grem za dalj časa na teren, ima za darilo moj vibrator v obliki korenjaka, ki ga ima zelo rada, dokler ne pridem nazaj, potem z veseljem svoji pički privošči zopet moje sveže meso.
Nekega dne ji povem, da sva zadnjič skupaj in da se najina srečanja zaključujejo, moje vojaščine je konec. Za zadnjikrat ji podarim cela dva dneva od svojega nagradnega dopusta. Hodiva ven na kosila in na romantične večerje ob sveči, ves preostali čas pa posvetiva njeni lačni kosmatinki. Nič ji ne pustim, ne naslova, ne telefona, saj ne rabi. Spomini ostanejo tu, kjer so se spočeli.
Ko avtobus vijuga stran od morja in dobiva višino, proti luki drsi velika ladja. Prihaja njen fant, ki ga Ankica tako zvesto čaka.
"
|
|
|
|
| |
| Povezave |  |
|
| Rating članka | |
|
Povprečna ocena: 5
Glasov: 2
| | |
| Opcije | |
|
|
